Prostor današnje občine Hajdina je bil naseljen v vseh arheoloških obdobjih. Kamnita orodja iz mlajše kamene dobe so najstarejše najdbe, prve naselbine so iz bakrene dobe. Poselitev se je nadaljevala v bronasti dobi, iz katere so grobovi iz kulture žarnih grobišč. Naselbine z grobovi in gomilami so še iz železne, halštatske dobe (od 8. do 6. stoletja pred našim štetjem). Znana je tudi naselbina z istodobnim grobiščem iz mlajše železne dobe.

Okoli leta 15 so na to območje prišli Rimljani, ki so ob jantarni poti - predvidoma na desnem bregu Drave, na območju sedanje Spodnje Hajdine - zgradili vojaški tabor legije 8 Avguste. Tega v povezavi z izvolitvijo Vespazijana za cesarja leta 69 v pisnih virih prvič omenja rimski zgodovinar Tacit. Do vojaškega tabora je bil speljan vodovod legije 13 Dvojne, ki je prvotno legijo zamenjala sredi 1. stoletja.

V mestnem predelu rimske Petovione, v poslovno-svetiščni četrti vicus Fortunae, ki se je nahajala na območju Hajdine, so stali ilirska carina, skladišča in svetišča, med njimi I. in II. mitrej ter svetišča Fortune, Vulkana, Nutric in drugih. V zgodnjekrščanski cerkvi je deloval škof Viktorin Ptujski (konec 3. stoletja).

Rimska grobišča so bila vzdolž sedanje ceste proti Pragerskemu. Iz zgodnjesrednjeveškega obdobja je grobišče, kamor so pokopavali še v 10. stoletju.