Stičišče srečnih doživetij




Želimo si, da bi bilo Turistično društvo Mitra Hajdina tisto združenje ljudi, ki želi občino Hajdina narediti razpoznavno...
V občini Hajdina se vedno dogaja kaj zanimivega, nekaj pa je dogodkov, ki postajajo tradicionalni in iz leta v leto privabljajo več obiskovalcev.
V občini Hajdina se vedno dogaja kaj zanimivega, nekaj pa je dogodkov, ki postajajo tradicionalni in iz leta v leto privabljajo več obiskovalcev.
VICUS FORTUNAE - Stičišče srečnih doživetij
Vicus fortunae
Z uvedbo carinskih uradov v času cesarja Hadrijana so tudi v Petovioni potrebovali ustrezne objekte, ki so bili postavljeni na območju današnje Spodje Hajdine. Med uradi sedeža ilirske carine in skladišči so bila postavljena tudi svetišča, o čemer pričajo številni odkriti spomeniki. Posebej pomemben je oltar, posvečen Vulkanu (bog ognja, zaščitnik kovačev in drugih obrti), na katerem je v celoti ohranjen napis, ki pravi: Vzvišenemu Vulkanu posvečeni iz javnih sredstev mestne četrti Fortune, oddaljene od svetišča Fortune do skladišča 1000 čevljev.
Zgodovinske znamenitosti na Hajdini
Cerkev Sv. Martina
Novogotska stavba župnijske cerkve sv. Martina na Zgornji Hajdini je bila zgrajena po načrtih stavbenika V. Morandinija v letih 1873 in 1874. Nastanek cerkve sega v 14. stoletje, njena predhodnica pa je na istem mestu stala že v romanskem času. Cerkev sv. Martina je bila v virih prvič omenjena leta 1342 kot vikariat prafarne župnije sv. Jurija v Hočah. Samostojna župnija je postala leta 1597. Cerkvena stavba je bila v preteklosti večkrat predelana. Najzanimivejši del starega prezbiterija predstavljajo fantastične parlerjanske maske (ok. 1390), izklesane v konzolah in kapitelih služnikov, ter stenske slike s figuralnimi prizori iz 16. stoletja...
I. Mitrej na Hajdini
Prostor današnje občine Hajdina je bil naseljen v vseh arheoloških obdobjih. Kamnita orodja iz mlajše kamene dobe so najstarejše najdbe, prve naselbine so iz bakrene dobe. Poselitev se je nadaljevala v bronasti dobi, iz katere so grobovi iz kulture žarnih grobišč. Naselbine z grobovi in gomilami so še iz železne, halštatske dobe (od 8. do 6. stoletja pred našim štetjem). Znana je tudi naselbina z istodobnim grobiščem iz mlajše železne dobe. Okoli leta 15 so na to območje prišli Rimljani, ki so ob jantarni poti zgradili vojaški tabor legije 8 Avguste, ki ga v povezavi z izvolitvijo Vespazijana za cesarja leta 69 v pisnih virih prvič omenja rimski zgodovinar Tacit in do katerega je bil speljan vodovod legije 13 Dvojne.
Naša ponudba
Pravne informacije
Turistično društvo Mitra Hajdina
Draženci 99
2288 Hajdina
Mobitel: +386 41 495 717 | E-naslov: info@td-hajdina.si


© 2011 - 2023 Turistično društvo Mitra Hajdina, Vse pravice pridržane. | E: info@td-hajdina.si | M: +386 41 495 717 | Facebook | Vicus fortunae